O divji ženski

Divja ženska sem jaz, Manca. Divja si po vsej verjetnosti tudi ti, le da tega še nisi spoznala. Divja je bila tvoja mama, tvoja babica in vse ženske pred njo. Vse smo se rodile divje, nato pa nekje vmes pozabile, zakaj smo bile poslane na svet.

Ne glede na to, kaj počneš, kje si ali kako ranljiva si v tem trenutku – vedi, da si tu zato, da poiščeš svojo moč in živiš življenje, ki ga vodi tvoja duša. Ne rečem, da boš vedno srečna, ne rečem, da boš vedno nesrečna, vem pa, da boš s pomočjo divjosti v sebi znala potegniti prave poteze v življenju. Zazri se vase. Če ne veš kako, stopi v gozd in se prepusti. To ponavljaj toliko časa, da boš spoznala, kdo v resnici si. Pa saj to že veš, samo malce si pozabila.

 

 

Ženska duša je po naravi divja. Pristna, prvinska.

Dobrodošla doma, divja ženska!

 

Ni pogum tisti, ki te spremlja na vsakem koraku, tvoja duša je. Včasih je neustašna, spet drugič ranjiva, ubogljiva, vedno pa divje divja, kot je narava na najbolj običajen vsakdan.

 

Foto: Petra Cvelbar, petracvelbar.com