Svetovljanka

Spoznaj divjo žensko Jano Čosić, ki razkriva recept za umirjeno in pristno življenje

Redko srečam tako prizemljene ljudi kot je Jana. Nekaj posebnega nosi v sebi, s svojo bližino ljudi pomiri, jih sprosti. Iz nje veje posebna samozavest, ne da bi pretirano silila v ospredje. Zagotovo je tu zato, da blagodejno vpliva na druge. Vsaka Janina ura joge je v prvi vrsti meditacija in kljub temu, da sem preizkusila že veliko vadb, mi je Janina joga najbolj približala zavedanje o svojem telesu in o tem, kako pomembno je imeti stik s sabo.  

Jana Čosić je certificirana učiteljica joge, ki jo izvaja v studiu v Novem mestu. Sama pravi, da ji praksa joge daje ogromno in to, kar daje njej, daje ona naprej. Hitro spoznam, da je jogijska filozofija Janin način življenja in da je njen pogled na svet odlično izhodišče za bolj pristno in umirjeno življenje.

 

Jana, kako se je začela tvoja zgodba z jogo? Si jo izbrala ali je ona izbrala tebe?

Moje prvo srečanje z jogo je bilo v Indiji leta 2010. Med sprehodom po mestu Ponduchery sem pomotoma zašla v majhno bolnišnico. Znotraj nje je bil čudovit atrij, ogromno stopnišče, majhne sobe in pisarna v kateri sem srečala tudi indijskega zdravnika. Pogovor z njim je stekel tudi v smer joge in povabil me je, da se priključim njegovi skupini. Joga je potekala na odprti strehi bolnišnice v prijetnem vzdušju domačinov, v času sončnega vzhoda in zahoda. Takrat sem spoznala, da bo joga del mojega življenja tudi ob prihodu domov.

 

Jogo poučuje že res veliko ljudi, kako skušaš biti pri tem drugačna?

Brez joge si ne predstavljam svojega življenja, njene koristi občutim na vseh ravneh. Moj cilj pri učenju je, da svojim vadečim omogočim, da to občutijo tudi sami. Hiter tempo, dolgi delovniki in vsakodnevne obveznosti, so dejavniki, ki jim ne moremo ubežati. Zato z jogo, ki je odlična protiutež modernemu stilu življenja, želim, da se počutijo dobro, zadovoljno in sproščeno. Na urah dajem tudi velik poudarek na poravnavi in anotamiji, saj se zavedam, kako zelo pomembna je pravilna izvedba položaja. Ustvarjam majhne skupine, da se vadeči lahko počutijo bolj sprejeto, dobrodošlo in varno.

 

Tvoj način poučevanja joge je dokaz, da gre pri jogi za način življenja. Kakšno življenje živiš ti?

Zelo zanimivo je, kako se ti življenje z jogo spremeni. Ne vem, če se zelo razlikujem od večine, vendar poskušam bistvo joge prenašati na vsa področja v življenju. Uporabljam naravno kozmetiko, orehovo olje za obraz in telo, naravna trda mila, zelo rada ustvarjam svoje kreme, maske in pilinge. Obožujem lesene izdelke in produkte iz naravnega materiala. Izogibam se plastiki, kolikor je le mogoče, zato uporabljam bombažne vrečke in steklene embalaže, ki so namenjene večkratni uporabi. Pri oblačilih in drugih drobnarijah se držim načela manj je več in če ne začutim 100 odstotnega ja, potem stvari ne potrebujem. Pri prehrani usklajujem ajurvedska načela z novimi nutricističnimi raziskavami. V svoj vsakdan vključujem tudi meditacijo; včasih je zelo tradicionalna v lotus položaju in popolni tišini, včasih gre za sedenje ob kavi, opazovanje in zaznavanje občutkov, misli in diha.

 

Živiš po načelu manj je več. Kateri pa so tvoji obvezni elementi v življenju?

Ker sem učiteljica joge, imam vedno pri sebi joga podlogo. Je zelo vsestranska: kadar na njej ne prakticiram joge, mi služi kot površina za ustvarjanje, na njo odložim računalnik in se spremeni v pisarno, moje tibetanske posodice pa še posebej obožujejo nedrsečo tanko podlogo. Vedno imam pri sebi tudi majhen zvezek, v katerega zapisujem obveznosti, ideje, cilje, plane, skice, sanje, načrte, potovanja, cikle.

 

Sestavljajo tvoje dni kakšni posebni rituali?

Moji rituali so odvisni od letnega časa, razpoloženja, obveznosti. Nov teden skoraj vedno začnem z mešanjem orakeljskih kart, na njih so boginje iz različnih obdobij, sporočila na kartah pa mi pomagajo pri vsakodnevnih navdihih, namerah in miselni naravnanosti. Ob delu ali branju, vedno prižgem svečo. Všeč sta mi prijetna svetloba in nežen vonj, ki me zapelje v prijetno vzdušje. Ko nastopi polna luna, skušam dan preživeti brez večjih obveznosti, takrat si vzamem čas zase, postrižem lase, lenarim, zapravljam čas za nepomembne stvari.

 

Zaupaj mi več o ajurvedi. Kaj te je naučila? Katere so njene ključne modrosti?

Ajurveda je sistem zdravljenja oz. način prehranjevanja in delovanja za ohranjanje ravnovesja v telesu. Hrana je zelo pomemben del joge. Hrana vpliva na vse tri dimenzije v človeku: fizično, subtilno in mentalno. Vsaka vrsta hrane oddaja svojo energijo in takšno energijo, kot bomo zaužili, bomo tudi oddajali. Ajurveda ni le prehranski načrt, je način kako hrano pripravljamo, s kakšno mislijo jo sprejemamo in koliko smo resnično prisotni ob jedi. Neravnovesja v telesu povzročajo ledena pijača, zamrznjena in konzervirana hrana, hrana ki je večkrat pogreta in je po ajurvedi mrtva hrana. Žal ima dan premalo ur, da bi se lahko popolnoma ravnali po ajurvedi. Lahko pa čas, ki ga preživimo ob jedi, resnično namenimo le hrani.

 

Imaš kakšen recept, ki bi ga svetovala vsem divjim ženskam, kako se prehranjuješ?

Moj jedilnik je v večini sestavljen iz zelenjave, sadja, stročnic in oreščkov. Seveda, si dovolim poseči tudi po čokoladi in nezdravih prigrizkih. Mislim, da je pomembno, da poslušamo svoje telo in opazujemo kako se počutimo po določeni vrsti hrane. Tako resnično vemo, kaj nam ustreza in kaj naše telo resnično potrebuje. Moj nasvet vsem divjim ženskam je, da naj zaupajo svojemu telesu in ne medijem, ki nas obkrožajo z različnimi dietami. Raziskujte, opazujte in bodite radovedne do sebe.

 

Se strinjaš, da je čar življenja prepoznati lepoto bivanja? Kje jo ti vidiš in zaznaš?

Največjo lepoto bivanja občutim v svobodi govora, izražanju svojih misli, izražanju svojih občutkov. Zaznam jo v drobnih in vsakdanjih stvareh, kot so pristni nasmeh, prijeten klepet ali čas, ki ga preživim ob svoji družini in prijateljih. To, da opravljam poklic, ki me resnično veseli in osrečuje, je zame neprecenljiva lepota.

 

 

Katere knjige prebiraš ta hip? Katere so tvoje najljubše?

Predvsem knjige o zgodovini, filozofiji ali biomehaniki joge. Zadnje čase tudi mistične o šamanizmu, ritualih, čarovništvu. Trenutno prebiram knjigo Vesne Juvan – Rdeča zora in jo priporočam vsem divjim ženskam. Zelo blizu mi je odlomek, v katerem Vesna zapiše pomembna dognanja o maternici in ženskem ciklu: “Takrat boste stale trdno na svojih nogah, na zemlji, ki ji pripadate in pod nebom, iz katerega ste izšle. Takrat boste tudi pripravljene, da spet odidete tja, kjer ste doma. Takrat starost in smrt ne bosta vaša sovražnika, ampak nekaj, s čimer se družite, nekaj s čimer ste domače, nekaj, kar je del vas. Menstrualni cikel vas lahko nauči živeti, nauči pa vas lahko še nekaj veliko, veliko pomembnejšega – nauči vas lahko umreti.”

 

Pred kratkim si spoznavala šamanizem. Za kaj gre? Kaj bi iz šamanizma priporočila ljudem?

Zelo rada prebiram in spoznavam drugačno tradicijo in kulturo, predvsem tiste, ki so mistično obarvane in ena izmed njih je tudi šamanizem. Šaman je tisti, ki vidi in ve. Šaman vstopa v spremenjena stanja zavesti, da se lahko poveže z duhovi, ti mu dajo znanje in moč za pomoč svoji skupnosti. Šamanizem je umetnost, da duhovno ali spiritualno stopimo v kontakt z energijami narave. Da bi ozavestili starodavno znanje o sebi, moramo prepoznati in ozavestiti vse štiri elemente (zemlja, voda, zrak in ogenj), pa tudi medsebojno povezanost človeka, živali, rastlin in mineralov ter odkriti vpliv in moč sonca, lune, strani neba in vetrov. Axis mundi je za Šamana središče sveta, kozmična os ali steber sveta, v ta center šaman postavi sebe, saj meni, da se svet vrti okoli nas. Ljudem priporočam, da večkrat postavijo sebe v svoj axis mundi.

 

Katere stvari so te v življenju najbolj zaznamovale? Kaj si se iz njih naučila?

Potovanje v Indijo, je bila ena tistih izkušenj, zaradi katerih znam cenit drugačnost, raznolikost, streho nad glavo, pitno vodo in še posebej ženske pravice. Desetdnevna meditacija v tišini je bila ena tistih preizkušenj, kjer sem se merila v svoji vztrajnosti, volji in koncentraciji ter po desetih dneh spoznala neverjetno moč človeškega uma. Spoznanje, da smo minljivi, da nič ni večno, da popolnosti ni in, da se vse neprestano spreminja, pa so me naučili vsi zame dragoceni ljudje, ki jih ni več v mojem življenju.

 

Kaj lahko vsak naredi zase vsak dan?

Velikokrat pozabimo nase in postavljamo druge na prvo mesto. Pozornost usmerjamo drugam, stran od sebe. Svetovala bi, da si vsak dan privoščite dvajset minut zase. V tem času počnite to, kar vas veseli, osreči, napolni. Naj bo to nekaj posebnega, nekaj kar vam polepša posamezni dan.

 

Jani lahko slediš na Instagramu in Facebooku.

Foto: osebni arhiv

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja