Samo zate

Danes nekoga objemi!

Si se kdaj spraševala, koliko dotikov si v dnevu deležna in koliko jih prispevaš sama? Ljudje se večinoma delimo na dve kategoriji: tiste, ki dnevno potrebujejo veliko ljubezni in jim je moč dotika povsem naravna stvar, ter tiste, ki si ne pustijo blizu. Kar pa ne pomeni, da dotikov ne potrebujejo, morda jih ta trenutek potrebujejo bolj, kot karkoli drugega.

Od kar pomnim, me je mama učila, da otrok, ki je najbolj v stiski, kriči, besni, brca in grize, potrebuje ravno to. Objem. Obnaša se kot razjarjena žival, ki v svojem bistvu občuti strah. Skrbno ga skriva za jezno podobo in s tem daje signale, ki pri soljudeh vzbudijo enaka občutja. Jezo. Naš praspomin sega res daleč in nas postavi v vlogo, kjer se na vsak način želimo braniti, ko bi v resnici morali narediti korak dlje in se samo objeti.

Če še nisi zasledila navdihujočega govora mlade zdravnice Sanele Banović, ki je nastopila na TEDxLjubljana, prisluhni, kaj ti ima povedati o objemih in pozitivni psihologiji. Sanela pravi, da smo se prenehali dotikat.

Sprašuje se, če so res potrebne študije, da nam dokažejo, da s 7 objemi na dan izločimo toliko hormonov, kot jih vsebuje ena tableta antidepresivov.

Andrea F. Polard, avtorica knjige Unified Theory of Happiness (Univerzalna teorija o sreči) kot primer izpostavlja Azijce, ki se ne objemajo in poljubljajo, še posebno ne v javnosti. Za njih je objemanje znak arogantnosti, takšne stike pa imajo za smešne. Med tem ko smo Evropejci srednje dovzetni do dotikov pa jih v latinski Ameriki celo zelo podpirajo. Andrea pri tem omenja kar nekaj dobrih lastnosti objemanja:

  1. Varnost. Po celem svetu smo si enotni, da je dojenčke potrebno nositi in crkljati. Obstajajo dokazi, da so odrasli, ki so bili v otroštvu deležni pogostega objemanja in crkljanja, manj dovzetni za stres kot tisti, ki se v otroštvu niso veliko objemali.
  2. Pozitivna občutja. Odrasli sicer lahko živimo brez objemov, smo pa veliko srečnejši, če smo jih deležni. Tako se počutimo manj osamljene, zato pa poskrbi hormon oksitocin, ki bi ga lahko poimenovali tudi hormon, ki nas zbližuje in nam daje moč. Objemanje tudi spodbuja druženje in povezovanje med ljudi, kar dobro vpliva na vse udeležene.
  3. Boljše zdravje. Če se bomo pogosto objemali, ne bomo le srečnejši, ampak bomo živeli dlje. Z dotikom se znižajo krvni tlak, nivo stresnega hormona kortizol in srčni utrip.
  4. Občutek svobode. Čeprav je mnogim res težko iti čez sebe in poiskati stik ter dotik s soljudmi, se bodo po tem dejanju počutili svobodne. Raziskovanje lastnih občutkov nam med drugim omogoča, da se znebimo strahov in predsodkov.

Temu prikimava tudi Sanela: “Če vam rečem, da ste lepi, ne rabite reči, da ste poročeni. Kam smo prišli? Čas je za revolucijo. Dajem vam čisto preprost nasvet, pojdite in se družite.

Pojdite na kavo in se tri ure pogovarjajte s prijateljico. Dvignite noge, jejte tortico in na Kongresnem trgu opazujte moške, ki gredo mimo. Je to res tako težko? Ne rabimo hiteti in z listom v roki preverjati, kaj moramo še narediti. Preveč  smo pod vplivom stresnega kortizola.

Je res potrebna študija, da vam povem, da se morate ukvarjati s telesno aktivnostjo? To so nam govorile že babice: pojdi se sprehodit, pa se boš bolje počutil, pojdi se dotaknit soseda, ki je bolan, pa se bo bolje počutil. Prenehali smo se ukvarjati s tem, ker moramo nekaj v življenju naredit. Nič ni nujnega, razen tega, da je treba živeti.

Ne pozabite poslušati ljudi okoli sebe, upoštevajte majhne želje prijateljev, enkrat ko jih ni, verjemite mi, ni jih več. Lahko jočemo, lahko govorimo, lahko vse pozabimo, ampak ni jih več. Zato se objemajte, govorite z ljudmi in zaploskajte življenju.”

 

Vir: Psychology Today, TEDxLjubljana

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja